Azorček

Tako, Kanada se počasi zaključuje. Na razpolago sem imel dober dan. Torek zjutraj sem, seveda, prespal, popoldne pa šel na nakupovanje še zadnjih darilc za družino in na CS srečanje. Spoznal sem nekaj zanimivih ljudi, a se mi je že poznala utrujenost od potovanja, kajti v družabnost sem moral vložiti več energije kot običajno Poleg tega se mi zapleta še jezik, normalno, saj možgani raje premišljujejo o spanju kot pa o pošiljanju signalov v najmočnejšo mišico. Saj pomojem je že marsikdo slišal mojo hardcore rusko angleščino, ko se mi ne da več govoriti

No, v sredo sem zjutraj odšel še na zadnji zajtrk v eno vegi restavracijo. Bil sem totalno navdušen nad vegi izvedbo klobasic. Super. Kanada me je tako ali tako čisto navdušla v vegi smislu. Imajo nekajkrat več stvari od nas, predvsem pa so močni na področju replikacije mesa, tako da praktično lahko dobiš vegi izvedbo kakršnega-koli mesa. Torej lahko stil kuhanja ostane isti, če prešaltaš na brezmesno hrano

Popoldne sem odšel na letališče in si zrihtal karto samo do Zuricha. Da, nisem še nameraval domov. Ker še nisem bil v Švici, sem planiral ostati dan v mestu ob jezeru, druga dva dneva pa preživeti v Liechtensteinu in Feldkirchu (Avstrija), od koder sem nekoč že dobil super CS goste.

Let je potekal dokaj normalno, edino audio sistem ni delal, tako da sem dobil nov Air Canada bonus Poleg 50 kanadskih dolarjev od leta v Kanado. Če kdo rabi kak bonus za let v naslednjem letu, mu z veseljem dam svoje popuste

No, priznam pa, da me je ob pristajanju pošteno zgrablo v srcu. V Švico smo namreč prispeli zgodaj zjutraj (močna vlaga v zraku), zato so bila krila letala tik pred pristankom v celoti v belem dimu - no, pari Še pod vplivom španske letalske nesreče pomisliš na najslabše, seveda

V Zurichu sem preveril, če bom lahko dobil kako družbo za naslednje 3 dni. Razen obeh večerov bi moral lutati naokoli sam. Če mi verjamete ali ne, se mi po 4ih tednih tega ni več dalo. Zato sem odšel do okenca in dobil karto do LJ Izlet na CH in FL sem prestavil na konec septembra. Če je kdo zainteresiran, naj javi

Hja, pa sem se podal v Ottawo. Odšpanciral, no nisem odšpanciral, sem z avtobusom, na katerem je pisalo Sivi pes. To je namreč najbolj pogost avtobusni prevoznik v Kanadi. Hecno ime Vzel sem nočno vožnjo, ki se je pričela ob 12am. Da, polnoči Tele ure imajo čisto zamešane - poldne je 12pm in se potem nadaljuje v 1pm. Nelogično meni, če me vprašaš. Na avtobusni sem bil že ob 23h, ker običajno so vrste daljše od kapacitete avtobusa, v Torontu pa res ne bi rad ostal. Saj običajno dajo dva avtobusa v takem primeru, a ne vedno.

Na začetku sem imel še posebej veliko energije, zato sem z veseljem debatiral s sočakajočimi ljudmi in sem spoznal eno punco, ki je originalno iz Konga, njen oče pa je trenutno premier te afriške države. Prav zanimivo, kake vse ljudi spoznaš Tako da sem trenutno povabljen ob ekvator, kjer mi lahko ponudijo tudi državno varstvo

Po neprespani noči (ja, pogovarjali smo se vseskozi, kaj pa) sem ob 6h prispel v kanadsko prestolnico. Pri nas so mesta že dokaj živahna ob teh urah…a ne v Kanadi. Bilo je kot izumrlo. Do 8h ni bilo na spregled mnogo ljudi. Zato sem zavil v kavarno, srebal vročo čokolado, kasneje pa se sprehodil po mestu. Eden izmed pogledov na središče Ottawe:

Ob 11h sem odšel do svoje gostiteljice, Slovenke, ki tu živi zaradi očeta, ki je diplomat. Trenutno gostijo tudi svoje sorodnike iz Slovaške (no, mama je Makedonka), tako da smo pri njih uporabljali zanimivo kombinacijo slovenščine, srbščine, makedonščine in slovaščine Me je prav iz tira včasih spravljalo, ker občasno je debata zavila tudi v angleščino, moji možgani pa takih hitrih sprememb niso preveč vajeni.

Vsak dan (petek, sob in ned) sva z Ano voluntirala na folk festivalu. Bila sva v ekipi na odru - to pomeni ukvarjanje z mikrofoni, stoli in skrbeti za muhe glasbenikov. K sreči jih ni bilo dosti. No, če sem odkrit, nisva delal skoraj nič. Nekot naju niso preveč potrebovali, tako da sva 70% časa jedla lubenico…no, pa hamburgerje, solato,… Vse je bilo zastonj. Hehe… Bi še z veseljem šel na podobno zadevo. Baje sem tudi spoznal nekaj zelo znanih oseb. No, slišal še nisem za nobeno.

Ja, imeli so bolj country glasbo. Groza V nedeljo sem moral res vložiti veliko energije, da sem se lahko na njo zabaval. Pogrešam naše polke. No, tu je še nekaj slikic uživanja na festivalu:

*uživanje v travi

* glavni oder

*delovni prostor

Za konec še lahko napišem nekaj o sobotni noči. Ko smo pobrali kolesa (z njimi smo se prevažali po Ottawi), sem ugotovil, da je na mojem počena guma… juuuupi Ker pa je Ana bolj flegmatična, meni se pa tudi ni kam mudilo, sva se odločila, da gremo peški…. ja, 3 ure!!! Sredi noči. Od 0.30 do 3.30. Ful vredi No, saj sva se ohladila s sladoledom:

Ja, to je bila Ottawa. Kar zanimivo mestece. Nazaj grede sem postal nedružaben in vsaj spal 3 ure

Odkrito povedano, tretji teden je minil bolj delovno kot kakorkoli drugače. Vse dopoldneve sem zapravil s plastiranjem drywall-a, ampak na to sem se nekako navadil, huje je bilo šmirglanje. Še 2 dni potem sem čutil prah v pljučih. Izgledal sem pa tako ali tako kot stara mama

Zvečer naj bi imeli tudi bonfire piknike, ampak v ponedeljek se mi ni ljubilo iti, v sredo in četrtek so pa vsi dogovori propadli. Sama žalost. No, vsaj naspal sem se, če ne drugega.

V sredo sem se dogovoril, da čez vikend obiščem Ottawo in tam delam kot prostovoljec na folk festivalu. To bo še zanimivo, pomojem

Predem sem zopet kronološki, moram povedati tudi tole. Sem opazil, da je tukaj popularno imeti bele zokne Oz. ko sem skušal razložiti, da pri nas to izgleda debilno, me sploh niso razumeli, kako je to mogoče Bom si naslednjič tudi sam kupil visoke bele zokne in obul si bom ene ženske tekaške teniske. Potem bom postal pravi Američan Oz. Kanadčan.

Joj, zdajle pa po dolgem času spet poslušam DI - digital imported radio. Seveda, trance kanal. Prav paše - po vseh mučnih urah poslušanja tukaj najbolj popularne glasbe - r’n'b-ja. Čeprav sem se nekoč pohvalil, da sem mogoče presegel nivo, da ti gre r’n'b (+hiphop,rap) na živce, mi je zdaj vse nazaj prišlo. Grrrrrr. Še na jazz radijsko postajo vedno z olajšanjem prešaltam, če kje dobim delavski radio v roke. Tako da ljudje, pomnite, če boste v naslednjih 50 letih v moji bližini predvajali tako vrsto glasbe, boste ogroženi. No, verjetno bo vaš radio bolj. In moje duševno zdravje. Ter bližnja okolica. Tudi keramika v bližini. Še kaj?!

Sem tale vikend hotel najti en klub z elektronsko glasbo (vse je OK, samo da ni r’n'b), ampak ni najbolj uspelo. V soboto ni zaradi družbe (se niso hoteli premakniti), v nedeljo so pa v časopisu napak zapisali naslov kluba. Tako da… si bom moral trance zabavo kar doma prirediti. No, saj zdajle sem tako ali tako napol v deliriju zaradi uplifting melodij Bokve, kaj si misli stric, ki poleg gleda TV :)

Sobota se je začela lenobno. Počasno vstajanje, malo pisanje mejlov, smsov, torej nekakšna organizacija, za katero drugače nimam dosti časa. Popoldne sva s stricem obiskala trgovino z alkoholom… in pivce je padlo. Saj ga poznate:

Da, malo podoživljanja dobrih starih trenutkov iz domačih logov. Ja, tudi Radensko se da dobiti. Stric je celo zatrdil, da imajo Konjičana (naše ogabno vino), a ga tisti dan nisem našel.

Zvečer sem se hotel dobiti z nekimi CSevci. Ampak so mi v SMSu napisali samo ulico (ki so tu dolge tudi do 20km) in ime lokala. Ja, zdaj pa naj najdem. Še številke se jim ni dalo pogledati. Tako da sem se malo španciral po ulici, ko me je ogovorila (!!!! neverjetno, nisem pričakoval, da se mi bo to sploh kdaj tu zgodilo) ena punca, ki je iskala sosednjo ulico. No, sem kmalu videl, bila je totalno zadeta (so v kitajski četrti kadili haš) No, potem sem jo iz čiste človeške skrbi pospremil do kolegov na drugi ulici.

V tem času so mi CSovci pobegnili iz prvega puba (ki sem ga, neverjetno, našel) v drugega. Zgodba se je ponovila. Zopet nisem vedel, kje je. Dokler niso šli še v tretji pub in na koncu domov. Tako smo se 2 uri iskali zaman. Glede na to da deloma narcisoidno sebe smatram za človeka z dobro orentacijo, se mi je dejstvo, da sem vpleten v slepo iskanje pubov, zdelo prav poniževalno. No, saj boste videli - ”zanimivega večera” še ni bilo konec.

No, z enimi drugimi CSovci (sami Francozi!!!) sem se ob 1h (nedelja že) končnole dobili v Devil martini klubu (da ne pozabim - sva z eno tudi ta klub iskala pol ure - so nama povedali napačno ulico). Ob vstopu sem bil presenečen, sukali so evropski dance in ljudje so noreli. Ni trajalo dolgo, ko so prešaltali na, kaj pa drugega kot, r’n'b. Vzdušje je zamrlo, kar me je glede na priljubljenost glasbe presenetlo. No, ob 3h so nas že vrgli iz kluba in zaspano sem odkorakal proti nočnemu tramvaju.

Ko se je približeval, nisem našel tedenske karte (kasneje se je izkazalo, da se je skrivala za drugimi karticami). Ker sem panično iskal ta košček plastike, nisem natančno pogledal, kam je tramvaj namenjen. številka je namreč ustrezala. Zato sem vprašal voznika (še prej sem mu dal 3 dolarje za prevoz, ker se še kartica ni pojavila), ali gre do ajslingtona. Tako sem izgovoril ulico po imenu Islington. Napaka. Ta ulica se ne bere kot beseda island, ampak kot se napiše - torej islingtn (kratki polglasniki med ostalimi soglasniki). Šofer me je zato razumel, da sem spraševal po ulici Ossington, ki se nahaja nekje na sredi med centrom in Islingtonom. Ko smo prispeli do zadnje postaje, sem ga še 1x vprašal, kje je ta ajslington - rekel je, zopet, da nazaj. Zato sem se odpeljal z njim nazaj. Na poti nazaj sem pogruntal, da sploh nismo prečkali Islingtona (ja, smsov ne pišem več z busa, ker potem ne morem uporabiti svoje ”dobre” orientacije), zato sem kr lepo šel na eni večji postaji dol. Naslednji tramvaj (pravi?) naj bi prišel že kaj kmalu (kmalu pomeni tudi do pol ure). Seveda sem cel zaspan in utrujen vse nekam poslal in ustavil prvi taksi. To ISLINGTN, pliz. Kratka vožnja me je stala 15 dolarjev. In nato še 15minutno čakanje na lokalni avtobus. Za pot domov sem namesto uro porabil dve.

Ampak… uganete, kaj bom napisal? Seveda, da lahko sklepate. Noči ŠE ni bilo konec. Ko smo se peljali čez eden nadvoz, je nedaleč od nas (malo nad strogim centrom Toronta) močno gorelo (voznik je rekel, da je pred 15 minutami videl še močno eksplozijo). To že ne more biti dobro. In res ni bilo. Sredi mesta je namreč razneslo polnilnico plina. 2 osebi sta umrli, okoliške hiše pa so bolj kot ne uničene. Eksplozija in gorenje je zgledala nekako takole (vir: CBC):

In to SREDI mesta. Tako da je v Torontu trenutno vse dokaj kaotično. No, nedelja je bila taka. Danes se lahko evakuirani prebivalci že vračajo.

Kot sem že namignil, je bil javni promet v nedeljo (in seveda tudi ostali) kar močno okrnjen. Zato sma s kolegom zamujala na baseball tekmo, ki se je odvijala na osrednjem stadionu. Vzdušje je sicer dokaj posebno, ampak igra je bila pa dolgočasna. Ne samo ta, ampak na splošno bi upal tako oceniti bejsbol. No, vsaj večine pravil se mi je uspelo naučiti v 3 urah tekme. Rezultat pa samo 4:0. Za tujce, seveda

Po tekmi sem šel na kosilo v kitajsko restavracijo. Po dveh vajah lahko trdim, da že nekot znam uporabljati tiste palčke, čeprav v uporabnost še vedno dvomim. Nekot je vilica bolj priročna zadeva, da o nožu niti ne govorim.

Zvečer sem se dobil z enim diplomiranim filozofom, ki je bil cel navdušen nad Slovencem Žižkom. Večer sva preživela v zanimivi debati in, že omenjeno, iskanju kluba. Na koncu sva pristala v neki alternativni beznici (kot Metelkova), kjer je gostovala ena zelo zanimiva skupina. Sploh nastop je bil čisto odštekan. Hja, fotke se dajo videti samo pri meni

No, tokrat je pot nazaj šla gladko

Mogoče ste opazili malenkostno naveličanost v prejšnjem postu. Saj je praktično res bila prisotna. Pa ne samo bila, JE. Nekot mi tale Toronto sploh ni všeč. Saj se da najti zanimive ljudi, ampak saj se jih že mora, če je to 3-milijonsko mesto! Drugače pa je način življenja zelo podoben stereotipno ameriškemu in to mi nikakor ni všeč. Fuj fej

Že promet je obupen. Očitno ima res vsak prebivalec svoj avto. Avtocest je po Torontu ko dreka, a polne so vedno. Sploh 401 je zanimiva, ki ima Express linijo in Collector, obe ponekod s 5 pasi, a so tako ali tako vsi polni. V obe smeri. Pa to je noro. In v torek je bil taki smog, kot da bi gledal Peking. Brezveze.

Avtomobile pa imajo tudi v velikosti limuzin - potrata bencina. Ampak hec je, da bencin v Kanadi ni kaj dosti cenejši kot v Evropi. Povprečni avto pa zagotovo pije 15 L/100km. Niti nočem pomisliti, koliko denarja zdajejo za prevoz.

No, v nedeljo, to sem pozabil, sem tudi vozil malo. Je dosti lažje kot v Evropi. So dokaj umirjeni vozniki. Ni prisotnega balkanskega temperamenta

Torej, 8.8. petek Dopoldne smo delali. Kar prijetni razgled iz stanovanja:

Popoldne sem se dobil s slovenskima prijateljema z letališča. Smo odkrili pivnico s 100 različnimi pivi. Jeeeee To bomo še preizkušali. Čeprav, na žalost, že greta v ponedeljek domov, tako da ne bo z njima kaj dosti priložnosti.

Zvečer pa je bila zabava v že omenjenem vegi stanovanju. Vsi bi se naj oblekli v glasbene kostume (nekoga poznanega, npr.). Mask je bilo bolj malo - so pa bile izvirne Od country pevk, do uličnih nastopajočih. So pa ti ljudje res zelo sproščena in odprta družba. Homoseksualci niso nobena posebnost, zabavati se znajo (no eni metalci so seveda samo sedeli na terasi) skoraj brez alkohola. Čeprav rnb nekot ni moja najljubša muzika, smo kar veliko plesali. Smo pa poslušali tudi enega izmed tam stanujočih, ki je slučajno glasbenik in je pripravil kratek pop-rock nastop, zeeeeeelo profesionalno izveden. Človek je res talent. Vsem je celo repal - z besedilom, ki si ga je sproti zmislil. Za vsakega nastopajočega je povedal kako vrstico - sam sem bil omenjen nekako tako: yoooou, our orange slovenian friend. Sem bil oblečen v oranžno majico namreč

—

Have you noticed that there was little annoyance in previous post? Actually I was annoyed Cause I dont like the place too much. Ok, interesting people can be found (normal, city has 3mil. people). Way of living is too much similar to stereotypical american style, and I dont like that
Traffic is awful, obviously every person has his own car. Eventhough there are many highways here, they are always full, day and night. Specially highway 401, who has 5-lane collector and 5-lane express. Mostly it’s 100% full. Crazy.
Also cars are large like limusines - waste of gas. But gas is not much cheaper that in Europe, average ful usage is at least 15 L/100km, so I dont wanna even think about how much they spend on gasoline
Yeah, I almost forgot, on Sunday I was driving a little bit. Quite easy. Drivers are more calm then on Balcan, for example
So, about Friday. We were working before noon. Lovely view from the apartment (picture 1).
Later in afternoon I met those two Slovenian friends from the airport. We had discovered pub with 100 beers. Yupiiii We’ll test that But not with them, cause they’re returning home on Monday.
In the evening I visited party in that Vegy apartment. I should had been costume music party, where you should had presented one famous musician. There were few masks, but they were original - country singer, street actors,… Those people are really open and relaxed company. Homosexuals are not anything special, they can have fun without alcohol,… We danced quite a lot. One of their roommates even had his own concert - he’s a musician. The performance was really professional. He’s a talent. He sang also few lines like rapping - but he came up with text while rapping. And for every guest he made on line - I was mentioned like “yoooou, our orange slovenian friend”. I was wearing orange T-shirt (picture 2

Joj, dnevi bežijo

Ponedeljek je še bil najbolj zanimiv. Smo šli z enimi veganskimi puncami najprej v vegi kitajsko restavracijo jest fake duck Torej kopirano raco. Ker nisem nikoli jedel prave, ne morem povedat, če so zadeli. Bilo je kar okusno. Naročili smo 4 različne jedi, od katerih sem prepoznal samo rezance. Za ostalo me, spet, prosim, ne sprašujte

Po kosilu smo šli s trajekti na otoke Toronta. Se malo kopat.

Ta dan sem pozabil doma fotoaparat… jupi. So mi obljubili, da mi bojo za radovedne oči dali svoje slike. Saj nekaj jih je že na facebooku.

Torek, sreda, četrtek - delovno, drugače sem pa počival, ker so mi stafilokoki napadli grlo Torej, brezvezni teden

Ampak ju3 začnem spet na polno, tako da… bo 15. zopet srečna številka… upam

—

Uh, days are passing by.
Monday was the most interesting. We had like all day picnic with some vegy girls. First we ordered in some vegy chinese restaurant fake duck. I cant judge the taste, because I have never head real duck
Later we used ferries to get to Toronto’s islands. We were on the beach, walked around etc.
Other days I was mostly resting/working. I had problems with my sore throat. So, stupid week At least till now

Joj, kako čas hitro mineva. Je že konec 10. dneva mojega potovanja oziroma bolje rečeno deločitnic Tale teden je bil res hud - sem delal celih 50ur. K sreči je jutri (ponedeljek) praznik, kar lahko pomeni dodaten dan relaksiranja

Tudi četrtek je bil zanimivi dan, praktično najbolj do sedaj. Couchsurferka Maria, ki živi v vegi stanovanju, me je povabila na večerjo, ki je že tradicionalna. Vsaki teden se zberejo in vsak obiskovalec/stanovalec prispeva določen del obroka (vegi seveda). Na koncu postane tak obrok prava umetnija različnih okusov in hran. Jedli smo 5različnih solat, fake suši, čili, neke tortice…svašta Super bilo. Tudi ljudje so zelo sproščeni - pravo nasprotje stereotipnih američanov, ampak nekaj posebnežev se mora v 3-milijonskem mestu vseeno najti. Toronto je nasplošno kar prijazno mesto do drugače mislečih - gejev, vegijev,…

V petek sem šel na pijačo z dvema fantoma, kar hudima popotnikoma in večer je minil v znamenju okušanja piva in grške solate. Sem našel njihovo pristno restavracijo in že sem dobil nostalgijo po okusni makedonski šopski solati.

V soboto smo končnole končali z tedenskim delom. Kompletno smo prenovili dve sobi. En izdelek:

Zvečer je v mestu potekal karibski festival, zato bi ga naj obiskali z že prej omenjenimi vegiji. Na žalost so bile punce že prej preveč pijane, zato smo se samo malo sprehodili po mestu (začuda ni nič dišalo po travi).

Danes pa smo naredili izlet na Niagarske slapove. Kljub temu da bi lahko šli na sprehod na ameriško stran, se še vedno uspešno upiram zlobnim silam represivnega imperializma (dajanje prstnih odtisov in še več biometričnih podatkov). Slikci slapov in nekega čudaka, ki sem ga srečal

Kljub temu, da so vsi čisto navdušeni nad tem, lahko vidite spodaj belo peno - tisto je ena sama čista svinjarija. Toliko o naravnem čudežu. Turistov pa je tako ali tako kot dreka. Mislim, da bom moral za prave naravne lepote nekam na zahod

—

Uh, time is passing by so fast. 10th day of workholidays is almost over. Yes, this week was really exhausting - I worked whole 50 hours! Luckily tomorrow we have national holidays here - so one more day for relaxation.
Thursday was the most exciting day till now. CS girl Maria invited me to a veggie dinner. Her roommates and guests come all together and everybody brings something. At the end you get so many variable tastes and dishes…it’s unbelievable We had 5 diffrent salats, chilly, some cakes,… Those people are so relaxed and open-minded. Totally opposite that typical american. But ok, Toronto has 3 mil. inhabitants so there must be some weird people like veggies
On Friday I went on a drink with two guys - travellers. We had like beer evening. I also tried some greek salat, what reminded me on Shopska solata - my big macedonian love
We finally finished our work on Saturday. In picture 1 you can take a look on one part
In the evening there was Carribian festival in the city, but our veggie girls were drunk too fast, so made just a short walk
Today we had the trip to Niagara falls. We could also walk to USA (200m) but I’m still resisting to dark repressive imperialistic forces:) Here is picture of a fall (picture 2) and some weird guy I met (picture 3).

Ja, še živim. Brez skrbi.

V ponedeljek sem končnole pogruntal, da tudi sam čutim posledice spremembne časovnega pasu. Kdor me pozna, ve, da sem kronični zaspanec… ampak v začetnih dnevih sem se zbujal sam - ob 6,7h. Neverjetno No, ampak zdaj sem se že vrnil na stara zaspanska pota… Čeprav spati dolgo ravno ne morem - ob 7h začenjamo delati. Ja, super počitnice

Želite videti mojo današnjo delovno pozicijo?

Ja, temu se pa reče - pravi fizički radnik z jack hammerjem

No, drugače sem se te dni malo sprehajal po Torontu. Dokaj zanimivo mestece - predvsem zanimivi je downtown (center), kjer se klasični stil zidanja meša z novimi dinozavri.

Za razliko od domačih rovt ima Toronto celo svojo vegetarijansko združenje oz. nekakšen klub, kamor se lahko včlaniš in si poenostaviš življenje v tem mesnem svetu. Seveda sem moral malo slediti njihovim priporočilom in pristal v vegetarijanskih nebesih:

Včeraj sem spoznal tudi eno vegi stanovanje. No, praktično sta sestrici celo veganki. Trenutno gostita nekega Izraelca (je čisto slučajno tudi fant od ene ). V stanovanju živi še nek Meksičan, na obisk pa je prišlo okoli 5 Kolumbijcev.

Toronto je res multinacionalno mesto, pravi melting pot. Po drugi svetovni vojni je bilo tu okoli 80% ljudi anglo izvora, danes jih zagotovo ni več kot 50%. Vsak ima korenine nekje. Sploh, a obstaja pristen Kanadčan?

- - -

Yes, I’m still alive. Don’t worry.
On Monday I finally realised that I had had few problems with changing time zone. You know, I adore sleeping and waking up by my self already around 6am was really weird for me But I’m already back into my sleeping ritual, just not for long, cause I work every day from 7am.
Do you want to se my working spot today? (picture 1)
Yep, I call this worker with jack hammer
These days I’m walking around Toronto. Interesting city - mixure of new buildings and classical ones (picture 2).
I was so positively surprised when I saw that in Toronto there is vegetarian association. I wouldn’t dream about similar stuff for Slovenia. We’re really hundred years behind. Of course, I was trying to be god vegetarian also in Toronto, so I found this: (picture 3)
Yesterday I was at some vegi’s apartment. Actually, there are two sisters, which are vegans. They’re just hosting one Izraely guy. Also one Mexican lives there and 5 Kolumbians came visit him yesterday.
So, Toronto is really multinational city. After 2nd WW, there were 80% people with anglo roots, now they are below 50%, I’m sure. Is there any real Canadian?

A veste, da se mi ne da pisati? Pomojem bi se zdajle še raje učil kot pa pisal Ampak ker imam vas, dragocene bralce mojega bloga, tako rad, sem se vseeno odločil, da se potrudim Še vedno razmišljam, ali bi objavljal slike, kot sem storil včeraj. Razlog je preprost - tako redko me kdo obišče, mogoče se bo število gostov povečalo, če jih bodo slike iz Toronta zanimale

Da, danes je božji dan. Zjutraj se mi je mešalo - nekako sem hotel obiskati slovensko mašo. Zadnje čase so moje misli tako grešne, da sem hotel iti k spovedi. Moja angleščina namreč ni dovolj dobra, da bi se lahko v celoti očistil grehov. Ampak nekot moje prošnje doma niso naletele na plodna tla… Mogoče pa naslednjo nedeljo

Zato smo se raje odpravili proti centru mesta. Na poti sem opazil kar nekaj zanimivosti. Že takoj na začetku eno tipično iz ameriških filmov - prodajalna rabljenih avtov. Saj veste, tiste hecne zastavice

V neki ukrajinski trgovini sem z veseljem ponavljal cirilico, ob nakupovanju nemškega kruha pa sem bil soočen s spoznanjem, da evropske punce konec koncev niso tako slabo zgledajoče Glede na ameriške sovrstnice. Čeprav je tule v Kanadi kar težko najti ljudi, ki so že dlje časa Kanadčani… Angleščino je praktično dokaj težko slišati.

Pripeljali smo se do jezera. Tipični sliki obale in parka poleg sta taki:

Obiskali smo tudi del mesta po imenu Kensington. To je nekaj ulic v china townu, kjer prevlada predvsem hipijevsko-rastafarijanska kultura. Vsako nedeljo jih zaprejo za promet in vzdušje je dokaj karnevalno. Ful se mi je dopadlo tam. Prava sprostitev. Nekakšni počitek oči od gledanja kapitalističnega razsipništva (99% Toronta). Spodaj si lahko pogledate delček umetniškega ustvarjanja prebivalcev Kensingtona.

Za več utrinkov lepo vabljeni na obisk po 21.8.

No, popoldne sem se odpravil na lastnoročno odkrivanje bližine naše soseske. Že po 15minutah sprehoda me je dobil dež - močan naliv. Zato sem odreagiral kot v vsaki napeti situaciji - zavil sem v restavracijo jest Sem pa ugotovil, da živimo v dokaj socialnem delu - ne ciljam ravno na sosede, ampak v krogu 1km je veliko visokih blokov, zaprtega sistema, ter predvsem revnejših ljudi.

Predstavljam vam še eno kanadsko bedarijo. Pri nas velja pri enakovrednih cestah pravilo desnega. Tu pač ne. Vedno se je treba ustaviti in kdor pride prvi, spelje. Opazite ob vsaki priključeni cesti stop znak? Kaka oslarija, če mene vprašate. Po teh ulicah se je vozit hujše kot s staro mamo…

Za konec pa še malo zgodovine. Tudi Kanada je sodelovala v 2. svetovni vojni. Predvsem kot pomočnica ameriškim/britanskim enotam. A skupno smo zmogli… SMRT FAŠIZMU, SVOBODA NARODU!!!

——–

Uh, I’m so lazy for writing right now. Probably I’d change for learning But because I love you (my beloved readers) so much, I’ve decided to continue. But I still dont know if I’d publish pictures on. The reason is simple - maybe I would get some guests who would want to see picutures
Yp, today it’s holly day. In the morning I wanted to visited church cause I’m having very sinful thoughts lately. But of course, slovenian church - my english is still not good enough to clean my soul complitely
Ok, then we were driving towards city centre. I noticed another typical american thing. Used cars’ shop - with those funny little flags (picture 1).
In Ukrainian store I was repeating my cyrilics knowledge and in German shop observing lovely european girls. They are still much pretier than Canadian ones… but actually it’s hard to find “real” Canadians - who have almost no non-canadian roots.
We arrived to the lake. Here are two typical pictures (picture 2,3)
We visited also part of the town called Kensington. It consists of few streets in China town, which are closed for traffic every Sunday. It’s like some kind of carnival with rasta&hippy culture. I really enjoyed in that. Where you dont see capitalism on every corner Here is also one example of culture, made there (picture 4)
In the afternoon I was running around. The rain cought me soon. So I did like I do in every tough situation. I turned to restaurant and started eating I noticed also that we lived quite in social part of Toronto.
I noticed another stupid canadian thing. When you have crossing of equal roads, they all have stop sign!!! what a stupidity!!! (picture 5)
And for the end little history. Canada was also in 2nd WW. Yes, we were together and beat Nazis…Yeeeee (picture 6)

Dan se je začel lenobno - zaspanost mi nekako še vedno dela probleme. Ampak za študente je to tako ali tako značilno tudi za življenje pod domačim krovom Smo se odločili, da prva dva dneva v Torontu preživimo bolj umirjeno, da se malo navadimo drug na drugega, bomo raje bolj aktivni naslednji vikend, ko že načrtujemo izlet do Niagarskih slapov.

Po kosilu smo se odpravili v nenormalno veliki šoping center (saj veste, tisti značilni mall-i, kjer se druži ameriška mladina).

Se sprašujete, s kakšnim namenom? Bi šli trije fantje že prvi dan v šoping? Nakupovat še nerazgrabljene artikle razprodaj? Ne! Itak da ne! Upam, da niste imeli že kakšne take grešne misli. Sem pa res šel zapravit 62,5 $ - za mojo študijsko strast… Sim kartica, ja Sem že sprobal, delajo tudi smsi. Vsaj na simobil. Testiranje mobitela še vedno čaka.

Ko so evropski konkvistadorji osvajali Ameriko, verjetno niso šparali s prostorom… Saj ga je bilo več kot preveč. Hočete dokaz?

Kako je lahko taka široka cesta speljana sredi mesta? Evropa bi bila s takim načinom gradnje hitro polna. Sploh pa naša Slovenija, pomnite, ni primerna za razsipništvo

Štromar je kadarkoli in vedno ostaja štromar. Mogoče veste, kaj je to?

3-fazni tranformator. V Evropi imamo za trifazni tok en tranformator in vse tri faze so navite okoli enega kosa kovine. Američani so seveda bolj preprosti - oni dajo na drog kar 3 tranformatorje - za vsako fazo enega. Prav hecno gledati, kako imajo okrašene ulice Čisto štromarsko novo leto. Se še spomnim profesorjevih besed, da teh škatel je na ameriških ulicah kot dreka Je pa res, da če v drog pokne strela, so stroški popravljanja nižji - je treba zamenjati samo eno škatlo… ponavadi

Popoldne sva se šla z bratrancem sprehajati malo po parku. Povsod je dišalo po žaru, kajti bil je piknik dan za vse kanadske Gance. Plapolale so njihove zastave rastafarijanskih barv in belcev ni bilo opaziti. Fuuuul bi se jim pridružil in malo pogledal njihovo kulturo od bližje, ampak bi rabil kako bolj pogumno spremstvo Baje pa ima bratranec tudi enega ganskega prijatelja - je obljubil, da me naslednjič pelje tja on. Upam, da preživim (zdaj razmišljam kot tipičen Kanadčan ).

Za konec pa tri tipične stvari, ki jih mi bolj poznamo iz ameriških filmov.

Icecream truck!!! :)  (ne pozabite na melodijo)

-SCHOOL BUS

-krosonti iz piksne!!!

———————

We started day like lazy bastards… hehe, my problem is still being sleepy. But that is tipically for every student, so I don’t care too much. We have decided to spend first two days slowly (saving with energy, you know, fighting climate changes), we’ll change to higher gear next weekeng, when we’re going to visit Niagara falls.
After lunch we visited large shoping centre (picture 1) - you know, those tipical malls. But dont worry, 3 guys didnt went shoping on sales, I bought just something for my big passion - canadian sim card
When European conquistadors were conquering America they probably didn’t have many problems with space (picture 2). We couldnt afford that in Europe.
On picture 3 you can see typical american tranformator Actually they use 3 of them, every phase has its own tranformator. Very practical if the lightening hits it You need to change just one box.
In afternoon I went with a cousin to a park near our house. Ghana people had huge picnic. I wanted to join them, but cause I didnt notice any white people, I didnt have guts for act But cousin’s friend had also Ghana roots, so he promised he’ll take us with him next time I hope I wont be killed (that’s typical Canadian thinking ).
And for the end 3 typical american stuffs:
-icecream truck (picture 4)
-school bus (picture 5)
-croissaints in the can (picture 6).