Danes je bila na televiziji zelo nazorno pokazana razdelitev kiča in umetnosti ter kako oboje deluje na gledalca.
Na programu Slovenije 2 so namreč ob 20h predvajali film Amelie, na Kanalu A pa ob istem času Big Brotherja 2. Na naših družinskih članih sem prav z zanimanjem opazoval, kako so jih kletvice, seks in “intelektualizem” udeležncev BB bolj pritegnili, za razliko od odličnega filma poteka misli malo marginalne francoske punce. Seveda mi je to dalo misliti, ali še ljudje znamo ob poplavi “kvalitetnih izdelkov” globalizacije in kapitalizma ceniti umetnost in kreativnost.
Ne rečem, da brez ameriških filmov ne gre - za sprostitev si jih je prav fajn pogledati -, ampak vedno gledati/brati instant primitivne stvari je pa katastrofa - npr. Žurnal (in ostali brezplačniki), Svet, Big Brother, telenovele,… Prav na živce mi gre, da si je v Sloveniji že skoraj nemogoče brez večjega truda potešiti kritični čut. Še nekdaj dobre informativne oddaje RTV Slo danes nadomeščajo maše in druge “novice”.
Zakaj ne gledam Big Brotherja? Ker ne maram gledati, kako nekdo prodaja svojo človečnost in dostojanstvo - ne glede na to, ali prostovoljo ali ne. Na bruhanje mi gre, da bi me opazovanje čiste bede radostilo… HALO!?!?!?
Na živce mi gre, da se na slovenskih radijih vrti sama komerciala… Poleg R Slo 1 in posameznih narodno-zabavnih oddaj sploh ne prebavim več ostalih frekvenc. Mislite, da velespoštovani Predin,Kreslin & co. izražajo kvaliteto in nekomercializem?! Nič kaj več kot kaki Atomik Harmonik… Radiji nas šopajo z 20-imi pesmimi, ki se ponavljajo (druga katastrofa, da jih je 19 od teh tujih), kot da bi bil v nacističnem taborišču, kjer bi mi non-stop vrteli Arbeit macht frei. Po drugi strani pa obstaja radio Študent in Ars (3. R Slo), ki pa zahajata v drugo marginalno skrajnost… Torej čista umetnost, kritičnost… Ali ne more kdo ponuditi nekaj umes? Da se ti ne zmeša od enoličnosti ali pa miselnega napora?
Očitno obstajata še samo dve pasmi ljudi. Homo nonsapiens, ki ne zna misliti in slepo sledi svojemu črednemu nagonu po vzoru Big Brother zvezd, drugo sorto paradižnika, ki želi postati jabolko, pa bi poimenoval Homo complexus, ki v svojem hrepenjenju po vzvišenosti od ostalih ovac pozablja na pristni bit človeške spontanosti in veselega duha - torej da jih lastni predsodki prepričujejo o zadovoljitvi najglobjih potreb ob vsednevnem poslušanju klasike, branja Dela in gledanja Dnevnika.
Mi kdo, prosim, podari 1 000 000 €, ker želim narediti medij ljudi, ki bi sledili srednji poti…