Kaj se dogaja v sosedovi kleti?
Moram priznati, da me zgodba o avstrijski pošasti, ki je ne vem koliko let posiljeval in zlorabljal hčero in otroke, ni preveč presenetila. Bolj je bila hecna pripomba - vsaj od začetka, da okolica ni vedela za zlorabe. Glede na to da Amstetten ni veliko mesto in da je zamenjal kar 100 podnajemnikom, sem resnično dvomil o zgornji pripombi. No, saj zdaj se je pokazala resnica - da o tem ljudje vendarle nekaj vedo. Detajli so bili znani celo pred vselitvijo enemu podnajemniku, a jih ni zaupal nikomur, da ga gospod Dobrotnik ne bi vrgel iz hiše.
Večina ljudi se ob tem zgraža… Pa se upravičeno? NE, ne in še enkrat NE.
Spomnim se, da sem enkrat v mojih študentskih krogih izjavil, da je “nadzor starih mam” na podeželju in odtujenost družbe v mestih (kjer se briga vsak zase) katastrofa. Kljub obširnim razlagam sem bil napaden iz vseh smeri.
Zdi se mi, da je zasebnost človeka mogoča le do te mere, ko mu še ne daje potuhe za kazniva dejanja (PS. ne govorim o Bushevem terorizmu). Če v neki družini oče/mama/sin/hči kogarkoli zlorablja ali se nad njim na kakršen koli način izživlja, to ni več stvar tiste družine, ampak v pristojnosti policije, sodišča ter vse (širše) okolice. Nasilje pa ni zločin samo tistega, ki ga izvaja, ampak tudi ljudi, ki zanj vedo, a ne ukrepajo.
Verjemite, se zavedam, če prijaviš nasilje/kak drug zločin, si na tapeti tudi sam. Sem že enkrat doživel podobno zgodbo in v očeh osumljenih sem bil potem jaz glavni zločinec; da o tarči groženj niti ne govorim. Ampak tu se je treba vprašati - ali hočem varno/enakopravno družbo? Nisem egoist? Je moja sreča odvisna od sreče drugih? Če ste na vprašanja odgovorili z DA, potem bi bilo treba nasilje prijaviti in se o bližnjih tudi zanimati. Če imate kak NE, potem se tako ali tako poznate, v kateri vlogi bi raje igrali: v vlogi Dobrotnika ali Hudičevega odvetnika?!
Odtujenost ljudi v mestih in sodobni družbi je idealna za nastanek takih anomalij, kjer kdo v živo udejanja svoje črne fantazije. Prepričanje, da je sosedovo stanovanje edino njegova skrb, daje potuho zločinom, zlorabam nedolžnih,…
Z zgoraj navedenim nikakor ne zagovarjam ljudi v stilu Tarbule in Afre (lika Dogodka v mestu Gogi - kjer obrekujeta vse živo in sta Big Brother celega mesta), ampak da do “sosedov” čutiš neko odgovornost in ti vprašanja, zakaj se sosedov otrok vede nenormalno zadržano, niso odveč… Naj se enkrat za spremembo proti mestom širi duh podeželja, večje povezanosti, ko svoje sosede celo poznaš, se z njimi kdaj pogovarjaš in jih obiščeš.
Vsem bo lepše, pa še fritzlom bodo ideje ostale le v glavah…









