Azorček

Ja, še živim. Brez skrbi.

V ponedeljek sem končnole pogruntal, da tudi sam čutim posledice spremembne časovnega pasu. Kdor me pozna, ve, da sem kronični zaspanec… ampak v začetnih dnevih sem se zbujal sam - ob 6,7h. Neverjetno No, ampak zdaj sem se že vrnil na stara zaspanska pota… Čeprav spati dolgo ravno ne morem - ob 7h začenjamo delati. Ja, super počitnice

Želite videti mojo današnjo delovno pozicijo?

Ja, temu se pa reče - pravi fizički radnik z jack hammerjem

No, drugače sem se te dni malo sprehajal po Torontu. Dokaj zanimivo mestece - predvsem zanimivi je downtown (center), kjer se klasični stil zidanja meša z novimi dinozavri.

Za razliko od domačih rovt ima Toronto celo svojo vegetarijansko združenje oz. nekakšen klub, kamor se lahko včlaniš in si poenostaviš življenje v tem mesnem svetu. Seveda sem moral malo slediti njihovim priporočilom in pristal v vegetarijanskih nebesih:

Včeraj sem spoznal tudi eno vegi stanovanje. No, praktično sta sestrici celo veganki. Trenutno gostita nekega Izraelca (je čisto slučajno tudi fant od ene ). V stanovanju živi še nek Meksičan, na obisk pa je prišlo okoli 5 Kolumbijcev.

Toronto je res multinacionalno mesto, pravi melting pot. Po drugi svetovni vojni je bilo tu okoli 80% ljudi anglo izvora, danes jih zagotovo ni več kot 50%. Vsak ima korenine nekje. Sploh, a obstaja pristen Kanadčan?

- - -

Yes, I’m still alive. Don’t worry.
On Monday I finally realised that I had had few problems with changing time zone. You know, I adore sleeping and waking up by my self already around 6am was really weird for me But I’m already back into my sleeping ritual, just not for long, cause I work every day from 7am.
Do you want to se my working spot today? (picture 1)
Yep, I call this worker with jack hammer
These days I’m walking around Toronto. Interesting city - mixure of new buildings and classical ones (picture 2).
I was so positively surprised when I saw that in Toronto there is vegetarian association. I wouldn’t dream about similar stuff for Slovenia. We’re really hundred years behind. Of course, I was trying to be god vegetarian also in Toronto, so I found this: (picture 3)
Yesterday I was at some vegi’s apartment. Actually, there are two sisters, which are vegans. They’re just hosting one Izraely guy. Also one Mexican lives there and 5 Kolumbians came visit him yesterday.
So, Toronto is really multinational city. After 2nd WW, there were 80% people with anglo roots, now they are below 50%, I’m sure. Is there any real Canadian?

A veste, da se mi ne da pisati? Pomojem bi se zdajle še raje učil kot pa pisal Ampak ker imam vas, dragocene bralce mojega bloga, tako rad, sem se vseeno odločil, da se potrudim Še vedno razmišljam, ali bi objavljal slike, kot sem storil včeraj. Razlog je preprost - tako redko me kdo obišče, mogoče se bo število gostov povečalo, če jih bodo slike iz Toronta zanimale

Da, danes je božji dan. Zjutraj se mi je mešalo - nekako sem hotel obiskati slovensko mašo. Zadnje čase so moje misli tako grešne, da sem hotel iti k spovedi. Moja angleščina namreč ni dovolj dobra, da bi se lahko v celoti očistil grehov. Ampak nekot moje prošnje doma niso naletele na plodna tla… Mogoče pa naslednjo nedeljo

Zato smo se raje odpravili proti centru mesta. Na poti sem opazil kar nekaj zanimivosti. Že takoj na začetku eno tipično iz ameriških filmov - prodajalna rabljenih avtov. Saj veste, tiste hecne zastavice

V neki ukrajinski trgovini sem z veseljem ponavljal cirilico, ob nakupovanju nemškega kruha pa sem bil soočen s spoznanjem, da evropske punce konec koncev niso tako slabo zgledajoče Glede na ameriške sovrstnice. Čeprav je tule v Kanadi kar težko najti ljudi, ki so že dlje časa Kanadčani… Angleščino je praktično dokaj težko slišati.

Pripeljali smo se do jezera. Tipični sliki obale in parka poleg sta taki:

Obiskali smo tudi del mesta po imenu Kensington. To je nekaj ulic v china townu, kjer prevlada predvsem hipijevsko-rastafarijanska kultura. Vsako nedeljo jih zaprejo za promet in vzdušje je dokaj karnevalno. Ful se mi je dopadlo tam. Prava sprostitev. Nekakšni počitek oči od gledanja kapitalističnega razsipništva (99% Toronta). Spodaj si lahko pogledate delček umetniškega ustvarjanja prebivalcev Kensingtona.

Za več utrinkov lepo vabljeni na obisk po 21.8.

No, popoldne sem se odpravil na lastnoročno odkrivanje bližine naše soseske. Že po 15minutah sprehoda me je dobil dež - močan naliv. Zato sem odreagiral kot v vsaki napeti situaciji - zavil sem v restavracijo jest Sem pa ugotovil, da živimo v dokaj socialnem delu - ne ciljam ravno na sosede, ampak v krogu 1km je veliko visokih blokov, zaprtega sistema, ter predvsem revnejših ljudi.

Predstavljam vam še eno kanadsko bedarijo. Pri nas velja pri enakovrednih cestah pravilo desnega. Tu pač ne. Vedno se je treba ustaviti in kdor pride prvi, spelje. Opazite ob vsaki priključeni cesti stop znak? Kaka oslarija, če mene vprašate. Po teh ulicah se je vozit hujše kot s staro mamo…

Za konec pa še malo zgodovine. Tudi Kanada je sodelovala v 2. svetovni vojni. Predvsem kot pomočnica ameriškim/britanskim enotam. A skupno smo zmogli… SMRT FAŠIZMU, SVOBODA NARODU!!!

——–

Uh, I’m so lazy for writing right now. Probably I’d change for learning But because I love you (my beloved readers) so much, I’ve decided to continue. But I still dont know if I’d publish pictures on. The reason is simple - maybe I would get some guests who would want to see picutures
Yp, today it’s holly day. In the morning I wanted to visited church cause I’m having very sinful thoughts lately. But of course, slovenian church - my english is still not good enough to clean my soul complitely
Ok, then we were driving towards city centre. I noticed another typical american thing. Used cars’ shop - with those funny little flags (picture 1).
In Ukrainian store I was repeating my cyrilics knowledge and in German shop observing lovely european girls. They are still much pretier than Canadian ones… but actually it’s hard to find “real” Canadians - who have almost no non-canadian roots.
We arrived to the lake. Here are two typical pictures (picture 2,3)
We visited also part of the town called Kensington. It consists of few streets in China town, which are closed for traffic every Sunday. It’s like some kind of carnival with rasta&hippy culture. I really enjoyed in that. Where you dont see capitalism on every corner Here is also one example of culture, made there (picture 4)
In the afternoon I was running around. The rain cought me soon. So I did like I do in every tough situation. I turned to restaurant and started eating I noticed also that we lived quite in social part of Toronto.
I noticed another stupid canadian thing. When you have crossing of equal roads, they all have stop sign!!! what a stupidity!!! (picture 5)
And for the end little history. Canada was also in 2nd WW. Yes, we were together and beat Nazis…Yeeeee (picture 6)

Dan se je začel lenobno - zaspanost mi nekako še vedno dela probleme. Ampak za študente je to tako ali tako značilno tudi za življenje pod domačim krovom Smo se odločili, da prva dva dneva v Torontu preživimo bolj umirjeno, da se malo navadimo drug na drugega, bomo raje bolj aktivni naslednji vikend, ko že načrtujemo izlet do Niagarskih slapov.

Po kosilu smo se odpravili v nenormalno veliki šoping center (saj veste, tisti značilni mall-i, kjer se druži ameriška mladina).

Se sprašujete, s kakšnim namenom? Bi šli trije fantje že prvi dan v šoping? Nakupovat še nerazgrabljene artikle razprodaj? Ne! Itak da ne! Upam, da niste imeli že kakšne take grešne misli. Sem pa res šel zapravit 62,5 $ - za mojo študijsko strast… Sim kartica, ja Sem že sprobal, delajo tudi smsi. Vsaj na simobil. Testiranje mobitela še vedno čaka.

Ko so evropski konkvistadorji osvajali Ameriko, verjetno niso šparali s prostorom… Saj ga je bilo več kot preveč. Hočete dokaz?

Kako je lahko taka široka cesta speljana sredi mesta? Evropa bi bila s takim načinom gradnje hitro polna. Sploh pa naša Slovenija, pomnite, ni primerna za razsipništvo

Štromar je kadarkoli in vedno ostaja štromar. Mogoče veste, kaj je to?

3-fazni tranformator. V Evropi imamo za trifazni tok en tranformator in vse tri faze so navite okoli enega kosa kovine. Američani so seveda bolj preprosti - oni dajo na drog kar 3 tranformatorje - za vsako fazo enega. Prav hecno gledati, kako imajo okrašene ulice Čisto štromarsko novo leto. Se še spomnim profesorjevih besed, da teh škatel je na ameriških ulicah kot dreka Je pa res, da če v drog pokne strela, so stroški popravljanja nižji - je treba zamenjati samo eno škatlo… ponavadi

Popoldne sva se šla z bratrancem sprehajati malo po parku. Povsod je dišalo po žaru, kajti bil je piknik dan za vse kanadske Gance. Plapolale so njihove zastave rastafarijanskih barv in belcev ni bilo opaziti. Fuuuul bi se jim pridružil in malo pogledal njihovo kulturo od bližje, ampak bi rabil kako bolj pogumno spremstvo Baje pa ima bratranec tudi enega ganskega prijatelja - je obljubil, da me naslednjič pelje tja on. Upam, da preživim (zdaj razmišljam kot tipičen Kanadčan ).

Za konec pa tri tipične stvari, ki jih mi bolj poznamo iz ameriških filmov.

Icecream truck!!! :)  (ne pozabite na melodijo)

-SCHOOL BUS

-krosonti iz piksne!!!

———————

We started day like lazy bastards… hehe, my problem is still being sleepy. But that is tipically for every student, so I don’t care too much. We have decided to spend first two days slowly (saving with energy, you know, fighting climate changes), we’ll change to higher gear next weekeng, when we’re going to visit Niagara falls.
After lunch we visited large shoping centre (picture 1) - you know, those tipical malls. But dont worry, 3 guys didnt went shoping on sales, I bought just something for my big passion - canadian sim card
When European conquistadors were conquering America they probably didn’t have many problems with space (picture 2). We couldnt afford that in Europe.
On picture 3 you can see typical american tranformator Actually they use 3 of them, every phase has its own tranformator. Very practical if the lightening hits it You need to change just one box.
In afternoon I went with a cousin to a park near our house. Ghana people had huge picnic. I wanted to join them, but cause I didnt notice any white people, I didnt have guts for act But cousin’s friend had also Ghana roots, so he promised he’ll take us with him next time I hope I wont be killed (that’s typical Canadian thinking ).
And for the end 3 typical american stuffs:
-icecream truck (picture 4)
-school bus (picture 5)
-croissaints in the can (picture 6).

Baje, če se slabo začne, se mora dobro končati (upam, da Murphyjev zakon o še večjem minusu ne drži). Nekako tako sem razmišljal ob prihodu na brniško letališče. Ko vzamem karto, vidim, da je nadaljevalni let Frankfurt-Toronto šele ob 23.30. To pomeni čakanje od 14.00, kar znese natanko 9 ur in pol. Za zmešat.

Na letališču sem ujagal neke Slovence, ki so bili v istem dreku, kot sem bil sam Smo skupaj preživljali naporne trenutke za naše zadnjice. Smo pa bili res hecna družba - pridružili so se mi namreč trije Notranjci, babica, ki pelje svoja dva vnučka (no, saj sta bila stara že nad 20) na obisk k teti v Toronto Podobna zgodba pri meni, podobni izlet, podobni letališki drek torej Mogoče je pa to definicija tistih “sorodnih duš”

Ob 18.30 nam je Air Canada častila večerjo - zopet sem se moral boriti za vegetarijanski obrok. Potem so mi prinesli neko solato, kjer je bil korenček narezan svedrasto…v dolžini kakega pol metra. Kako to jesti brez pomoči rok, mi ni jasno…

Na letališču mi je bilo zelo zanimivo opazovati ljudi - predvsem takšne, ki jih ne srečuješ pogosto v naših koncih. Čakali smo namreč v sektorju daljnih letov… veseli Tajci, črni Etiopijci, zagoreli Brazilci… Super Kar šel bi za njimi… toliko sveta še nas čaka, da ga odkrijemo… mi pa hodimo v šolo in se borimo za blesave ocene… Hm… težka bo… Naslednje leto si bom mogoče vzel iz istega razloga prosto In svet: here I come.

Ob 0.00 so se nas bogovi končnole uslišali in vkrcavanje ter let sta se začela. Sedeži niso niti kaj bolj razkošni kot v kakem Ryanairu… edino dobiš nekaj cukrčkov - v obliki hrane, tvja, odeje… Ampak je pa res, da je bilo naše razpoloženje že zelo slabo.

K sreči smo se s stricom takoj našli, tako da sta vsaj pot do njega in spanje bila mirna. Mogoče se bo pa kmalu vse spremenilo… Zakaj se ne bi? haha… saj se samo hecam… ampak ironija je zelo privlačna reč

—

They say, bad beginning, good ending. That was my main thought during the day, when I found out about delayed flight to Toronto. We had to wait from 2pm till 11.30pm - that means full 9,5 hours. Happy we… madly we…

I found some Slovenians at the airport, who were in the same shit like I were. There was one granny who was taking her grandchildren (around 20 years old) to visit her relatives in Toronto.  :) So, we share similar story, same trip and common shitty situation Maybe that’s the deffinition of so called “soul-mates”

At 6.30 pm we got free dinner. Again I needed to fight for vegetarian meal, I was dealing how to eat with forks weird curly cutted carrot. Strange thing. But later I used good old finger style

I really enjoyed observing people at the ariport. You dont see sucha meltingpot everyday - happy Thais, black Ethiopians, tanned Brasilians… great I had strong wish to join them. But maybe I will - next year. Instead of silly studying and pushing for good grades. World, here I come

At 12am our gods were finally kindly enough to let flight started :) Sits were not special, we got just some food, tv and blankets… It sucked… but maybe because our mood was really bad

At least the ending was good. I founf uncle fast and got a good sleep after coming home. But soon all will change! hehe, kidding… I just like irony

Kot vas že kar nekaj ve, se letos odpravljam v Kanado. Sicer ne preveč popotniško (vzrok so finance, kaj pa drugega), ampak bom tam pretežno delal, proste urice pa skušal preživeti s prebivalci Toronta, kjer bom nastanjen. Glede na to da so notranji kanadski leti vsi nad 300€, bom obisk goratega zahoda raje prihranil za kdaj drugič.

Od 25. julija, ko odpotujem, bom na blogu skušal čim bolj ažurno objavljati nekakšen potopis, predvsem opise najbolj zanimivih dogodkov in opažanj.

Na branje in lepe počitnice!

_ _ _ _ _ _ _ _

In English:

This year I’m going to Canada, unfortunatelly not like traveller, more as a worker Reason is money, of course :(  I’ll try to spend free time with locals in Toronto, where I’m going to be most of time. Inner Canadian flights are quite expensive (more than 300€), so I’ll keep western mountain region for the next visit.

I’ll try to write my traveller’s diary here, from 25 July on, when I’m going to arrive in Toronto.

Hope to read you soon and have a nice summer!