Azorček

Dobrota?
Ustvarjati moramo dobro. To daje našemu življenju smisel.  (Janez D.)

Še v tretje smo obiskali “koncert” enega izmed najboljših trance DJ-jev na svetu, Paul-a van Dyk-a. Dogodek se je odvijal na Dunaju, 16.2.2008. Zanimiv je bil tud kraj zabave - gostovali smo namreč v dunajskem Gasometru, ki je nekakšno mesto v malem. Objekt predstavljajo 4 stolpi, ki so od začetka služili za shranjevanje mestnega plina, zdaj pa so jih preuredili v stanovanja, kino, trgovine, študentsko naselje, prireditveno dvorano,… Res fascinantva stvarca

Moram priznati, da smo se na set Pauleka (kot ga ljubkovalno poimenujemo) odpravili brez večjih pričakovanj, kajti Paul van Dyk je zadnje čase svoj slog glasbe spremenil (na slabše) in njegovi mixi niso več to, kar so bili. Mogoče slednje pojasnjuje tudi zdrst na lestvici DJ-ev (2007 - šele 4. mesto). Pričakovali smo nekakšen progressive, kot ga je kazal na koncertu v Makedoniji (Avgust 2007) in zadnjih setih, ki smo jih poslušali preko interneta. Tudi “pred-DJji” niso pripravljali drugačne podlage. Vrteli so izredno miren progressive, zadnji pa je s tem kombiniral celo house. Verjemite, nočete slišati. Običajno začenja glavni DJ vrteti glasbo ob 1h. Tokrat so uro prestavili na pol 2. Obiskovalci tega nismo vedeli, zato smo postajali vedno bolj nestrpni in večina je zadnjega DJ-ja ob njegovem eksperimentiranju dobesedno izžvižgala. Dečko tega očitno ni dojel, kajti mix je kljub Paulekovi prisotnosti nadeljeval do 1.35. Osebno mu ne napovedujem blesteče DJ kariere Resnično pa ne razumem logike organizatorjev, da pred gostovanjem glavnega trance DJ-ja napotijo na oder lokalne ne-trance (običajno močan progressive) DJ-je… ki obiskovalcem niso preveč všeč. Mogoče pa zato, da potem glavna zvezda boljše izpade. Ker v Makedoniji je DJ za Paulekom vrtel 100x boljšo trance glasbo in Paulek je izpadel prav patetično

Ko smo zagledali na mizi računalnik Apple, smo doumeli, da zdaj gre zares. Takoj ko je Paulek zavrtel prvo pesem, je sledilo presenečenje - prejšnji počasen progressive je zamenjal z zelo hitrim tranceom! Običajno vse zabave začenja z netipično trance glasbo. To ja, se je oglasilo v naših glavah (no, ušesih) in začeli smo veselo poskakovati. Od začetka je edini minus predstavljalo ozvočenje - basi so bili preveč na glas. Melodije se ni dosti slišalo in osebe, ki njegove muzike ne poznajo dovolj, so imele občutek, da poslušajo samo nabijanje. Naši možgani so namreč manjkajočo melodijo dopolnili kar iz spomina Sčasoma so močne bite (premočne, kajti na trenutke jih zvočniki niso bili sposobni proizvest in namesto zvoka smo občutili samo rahel potres) popravili. Prva ura in pol mixa sta bila res izvrstna. V večini smo poslušali tipični trance, v set je vključil nekaj pesmi iz novega albuma, zavrtel pa je tudi 3,4 stare uspešnice (For an Angel, Forbitten Fruit).

Ob 3.00 je začel malo s progressivom, zato smo se odločili narediti pavzo. Privoščili smo si tudi DRAGO pijačo - v povprečju je ena stala 5€ - de javu na Irsko Kasneje mi je bivši sošolec, ki smo ga nepričakovano srečali, priznal, da je tudi njim bil mix v srednjem delu malo zamorjen - progressive pač. Na srečo je TOKRAT Paulek to spregledal in ob našem povratku nadaljeval s tranceom, s tistim njegovim značilnim, uplifting tranceom, kot ga poimenujejo nekateri. Glavna zvezda večera je bila tokrat očitno zelo dobre volje, kajti mix je podaljšala do 5h in se je na prošnje občinstva celo odzivala. Drugače je namreč Paulek bolj umetniški tip, ki se na publiko ne odziva preveč. Kot se je izrazil Miha, on živi v svojem svetu. Na mizi ima dva mini sintisajzerja, na katerega v večji meri v živo zaigra melodijo, večkrat jo tudi posname (naša predvidevanja glede na videno) in jo potem računalniško obdeluje za nadaljevanje skladbe. Vidite, da tudi DJ-ji lahko igrajo v živo

Tudi zaključek je bil izvrsten in totalno nepričakovan. Obudil nam je spomine in zavrtel Nothing but You (veeeeeeelika uspešnica). Idealnost je pokvaril edino računalnik, ki mu je očitno zaštekal sredi pesmi Pauleka to ni preveč zmedlo, mirno je počakal, malo klikal (preveč očitno ) in za poslednji konec zavrtel njegovo trenutno največjo uspešnico (eno z albuma In Between).

Kdo bi si mislil pred soboto, da bomo z Dunaja prišli tako navdušeni. V tretje gre rado in očitno je Paulek v to vključen. Kljub temu da smo se mislili po včerajšnjem koncertu od njega “posloviti”, nas je znova prepričal, da sodi v vrh svetovnih umetnikov elektronske glasbe in da se vidimo ponovno, nekoč.

Spodaj pa še najboljša scena na projektorjih ta večer

Gama je pameten, kot je pokazal že velikokrat. Balončki ga niso motili, prav tako tudi ne citronska kislina, zato je z veseljem enega uničil. Ostale je raje pustil pri miru in začel svoje aktivnosti izvajati poleg mesta “natega”.

Gama je zmagal še eno bitko, zato se je alfa poslužil bolj radikalnih ukrepov, ki jih pa ta noče izdati (vojaška skrivnost)…

Rezultat vsega je bila zmaga alfe, kajti gama iz notranje ograje ni več pobegal.

A hudič ima zmeraj mlade… Gama je včeraj uvidel, da je alfa odsoten zaradi študijskih, beta pa zaradi delovnih obveznosti. Delto gama ne upošteva kaj preveč, zato je odprl novo fronto na zunanje ograje in prodrl daleč v sovražnikovo ozemlje. Njegovo zmagoslavje je bilo popolno in dolgo celotno uro.

Delta je k sreči hitro nevtraliziral položaj, tako da so sedaj položaji utrjeni in gama ne napreduje več. Situacija je bila javljena tudi generalu alfi, ki je že obljubil pomoč. Obsežnejša ofenziva z njegove strani se bo predvidoma pričela v četrtek. Pričakuje bliskovito zmago in posledično konec še zadnje odprte fronte.

Bomo videli… alfa ali ne alfa (beri kaos).

Tam, kjer si,
ni tvo­jih dra­gih,
ni tvo­jega
vrta,
ni tvo­jih rož,
a žal - vrnitve ni!

Z bolečino v srcu sporočamo, da so nas v 4. tednu starosti zapustile

AKADEMSKE IZPITNE POČITNICE

Od njih se bomo poslovili v petek, 15.2., v MC Patriotu oz. v soboto, 16.2., na Dunaju.

Vsi tvoji

Danes bom napisal nekaj mojih najnovejših opažanj v zvezi z totalitarnim režimom prejšnje države, Jugoslavije. Ne bom uporabljal besednih zvezd, kot je na primer komunistična propaganda in podobno, saj je beseda komunizem&co. najbolj zlorabljena beseda slovenske desničarske politike. Vsak levičar je po njihovo proklet komunist, ki želi Slovenijo vrniti v diktaturo. Pa kaj še… Diktatura prejšnjega sistema je imela bolj malo opraviti s samim komunizmom oz. socializmom.

Ok, sem se oddaljil od današnje teme. Kljub temu da Jugoslavija ni bila ravno tako totalitarna kot SSSR, je vseeno imela nekaj propagande in vedno bolj sem prepričan, da je ta vključevala tudi pogled na morje.

Že kot mali otrok sem se spraševal, zakaj večina (zagotovo več kot 50%) Slovencev vidi glavni letni oddih v sproščanju na (hrvaškem) morju. Pa ne samo Slovenci, saj so Hrvati, Srbi, Bosanci, Črnogorci in Makedonci podobni. Ko vidimo morje, je prva asociacija dopust in s tem posledično plavanje. Ljudje me dobesedno ne razumejo, ko izvejo, da mi je morje samo še en del narave in s tem nič posebnega v primerjavi z npr. gozdom. Čudijo se. Seveda je to tudi mene pripeljalo do podobnih čudenj, kako to, da imamo to “morsko ljubezen” tako trdo vsidrano v vsebi. Predvsem naši starši - jugo generacija. Stari starši in mladi načeloma manj, a vseeno v preogromnem odstotku.

Nekaj časa sem delal na sebi in o tem intenzivneje razmišljal - da bi naj morje jemal kot vsak drugi zemeljski “ekosistem”. Posledično sem izgubil globja čustva do njega, ni nič več kot sosednji hrib. Plavanje mi tudi ni posebno všeč. Se mi zdi, da s tem, ko sem se znebil prirojenih morskih predsodkov, sem lahko začel bolj racionalno uvrščat morske aktivnosti v moj ljubiteljski seznam aktivnost. Ugotovitve sem že nakazoval - povprečje. Dopust v gorah ali dopust na morju - vseeno. Znebil sem se tudi te čudne “potrebe” po plavanju, ko zagledaš morje. Saj tudi ob pogledu na hrib ne dobimo potrebe po hribolazništvu (no, vsaj ne tako pogosto kot pri plavanju v morju).

Po koncu analiziranja opažanj je sledil korak iskanja vzrokov. Ne bom trdil, da je edini, ampak zagotovo omembe vreden - čaščenje morja so nam zagotovo vcepili tudi v bivši Jugi. Tudi čas države se je ujemal z začetkom pojava dopustov (širše po 2. sv. vojni). V SFRJ se je seveda močno častil delavec, tisti, ki drži državo pokonci. Znoj in trud sta bila sveta. Posledično je prišla za vse solidna plača, a delavec potrebuje tudi dopust+vzpodbudo, da bo produktiven tudi ob vrnitvi. A ni bilo idealno to zdržiti?

Menim, da je država globinsko in prikrito vcepljala filozofijo, da so ljudje enačili letni dopust na morju z enim izmed najvišjih ciljev v aktivnih letih ter s tem seveda prejeli posebno potrditev za svoj trud, ki so ga opravili čez leto. Morje je bila posebna nagrada in vsak je MORAL biti zanjo hvaležen. Razvada pa kaj kmalu postane navada in s tem vcepljena v globjo podzavest. Vrednosti sistem je bil spremenjen.

Običajno meni težko kdo vcepi kaka “splošna” prepričanja, saj so me venomer učili, naj mislim s svojo glavo. Ob razmišljanju na morsko tematiko sem potrditev zgornje teze dobil v spominih mojih otroških dopustniških dni. Vsako leto, ko smo šli na morje, mi namreč ni bilo najbolj všeč samo bivanje ob vodi, ampak POT, tja in nazaj. Svoji filozofiji pa seveda sledim. Od dopustniške osamosvojitve naprej še nikoli nisem zašel na dopust na morje.

Tokrat sem se odločil, da postanem vojni poročevalec. Poročam vam direktno s fronte, kaj s fronte, s prve linije

Poglobil se bom v vojno, ki že traja (do danes) natanko 5 let 6 mesecev in 12 dni - od kar je k nam prišel Azor. Mogoče ste se zdaj nasmejali, ampak nehajte… to so resne zadeve, že nekaj žrtev je padlo

V prvem letu se je seveda Azor potegoval za mesto alfa samca naše družine, a ga po nekaj incidentih in krvavih obračunih nekako ni mogel dobiti. Sprijaznil se je z beta pozicijo, a je skozi ostala leta počasi zdrsel na gama mesto. Tako da bi lahko danes zaključili, da Azor vidi našo družino rangirano nekako takole: Blaž -> ata -> Azor -> mama -> brat -> Šutko. Zdaj je Azor že v letih in postajo strahovito tečen (to ima zagotovo deloma po lastniku, mogoče pa so nanj vplivale tudi počitnice v mojem študentu v Litostroju, ki je najbolj jamrajoči študentski dom, kar sem jih kadarkoli srečal). Verjetno se je naveličal svojega rankinga in želi bolj lagodno gama življenje.

Postal je odločen, da pogosteje ubira svojo pot. Tako mu je zdaj velika zabava pobegati iz ograde in se uleči pred njo. Zaveda se, da lahko s svojim zobovjem in 55 kilogrami naredi velik cunami naši ograji. Ali pa se mu je samo zadopadel krt, ki ga večkrat sreča in tako tudi on rad koplje luknje (pobega namreč največkrat pod ograjo, ko skoplje luknjo). Alfa in beta samcoma to ni bilo najbolj povšeči, zato sta mu napovedala vojno. Beta je kmalu obupala (oz. se prilašča napačnih taktik), alfa pa zaradi svojega prestiža ne popušča in se spopada z zadnjimi atomi močmi. Spopadi so se zaostrili predvsem zadnje dni, ko ima alfa samec več časa in ga preživi doma (ups, na bojišču).

Prvoten načrt alfa samca se je skrival v povečani kontroli nepobojšljivih podložnikov. Prva dva dni je zmagoval na vseh frontah, gama Azor ni uspel pobegniti niti enkrat. Najprej se mu je ponesrečilo zjutraj - po zajtrku, da bi pobegnil iz svoje ograje, kasneje še popoldne, da bi pobegnil z naše parcele, presenečenje pa je Azor doživel tudi zvečer, ko se je ob dotiku ograde od nikjer znašel alfa samec in zverinsko zakričal.

Kljub absolutni nadmoči alfe nihče ni imun na napake, kar velja tudi za alfo. Postal je preveč prepričan v svojo končno zmago in mislil, da se je gama vdal v svojo usodo. NAPAKA. Gama je alfo samo opazoval in koval svojo, izboljšano taktiko. Zavedal se je, da člani naše družine, vključno z alfo, ponoči spijo, zato je izkoristil šibko točko in se na rudarsko delo odpravil takrat. Ob tem je jalovo delo opravil tudi beta samec, ki je alfi zamolčal prvi pobeg, zato je alfa živel dan v lažni zmoti in zmagoslavju.

Ob večernem zasliševanju ostalih članov je alfa le prišel do resnice, zato je pripravil v svoj načrt posebno nočno kontrolo terena in glej ga zlomka, Azor je še ležal pred vrati. Aha, v tem grmu tiči zajec. Alfa je torej danes končnole spoznal taktiko game in tako se je lahko pripravil na nov večerni obračun. Gama taktika je bila namreč sledeča. Spoznal je, da se zjutraj ne splača pobegati, kajti alfa preži nanj z vseh oken. Enako je tudi čez dan. Zvečer pa ve, da ima alfa na zalogi le 2 obhoda, tako da počaka na primerno uro, ko v hiši ugasnejo luči (11h) in gre veselo na delo.

Naš poročevalec je pa bil še posebej uspešen in je že vnaprej izvedel za taktiko alfe za današnji večer. Pogojno jo bomo delili tudi z vami, saj smo prepričani, da za informacije gama ne bo izvedel.

Alfa je namreč sočutno bitje, zato hoče - preden se posluži bolj radikalnih metod - pokazati gami, da je njegov prostor za ogrado, ko mu to alfa ali beta ukažeta. Poleg sočutja alfa ljubi tudi socialo, zato noče zapraviti 100€ za napredne kamere in senzorje. Njegov današnji proračun znaša namreč le 2,56€, ki vključuje 100g citronske kisline in 15 balonov. Nekaj napihjenih balonov je namreč obesil na kritična mesta in vse skupaj prelil z nasičeno citronsko kislino. Upa, da bodo poki balonov ob rudarjenju Azorja le-tega prestrašili, pasal mu ne bo niti okus grizečih desk, zato bo odnehal. Če vprašate mene, butasta taktika. Ampak jaz sem samo poročevalec, ki ga moja druga alfa osebnost noče slišati.

Uspešnost javimo jutri, spodaj pa za posladek prizorišče zanke za gamo s strani alfe

Oba z Azorjem obožujema sneg… Tako je bilo današnji dan vredno izkoristiti s pohodom na Boč. No, drugače je bil Azor boljše volje kot na spodnji sliki

Najbolj zanimivo pa je bilo opazovati na vrhu (10cm snega), kako je močan veter (jugo) vplival na porazdelitev snega Ena stran je bila ful bolj bela in zasnežena kot druga… sicer slaba fotka, ampak nekaj se vseeno vidi.

Še stolp je bil pobeljen samo na eni strani

Za konec pa še ugotovitev: treba bo malo začet delat na kondiciji… zima&izpitno obdobje puščata posledice!

Tako, bratje in sestre, smo le dočakali vnovičen pust. Tokrat nam je bog naklonil prav zgodnjega, že na začetku februarja. A nam vsemogočni ni pustil največjega užitka - preganjati zimo, to je namreč storil on, že prej.

Ker me je zapustil ljubimec (prosim za odpuščanje), mi je glava pater pustil večer prost, da se vsaj malo razvedrim… Ker rada oznanjam evangelij in čistim druge ljudi grehov, sem si izbrala destinacijo MC Patriot, kjer je potekalo pustno rajanje. Bože moj, kakšno grešenje vsepovsod, opojne substance, vroče punce in fantje ter glasna hreščeča rock glasba. Težko se je v takih trenutkih zazreti vase in biti eno z njim. Ker pa me je izguba njega in velika količina testosterona v krvi (pojasnilo za večjo poraščenost) naredila mlahavo (kesam se, tako mi je žal), sem tudi sama kmalu popustila pritiskom podle množice in sem posegla po sočni steklenički. Joj, kesam se, žal mi je… ampak, hudič je tako dober… Vsaj prebolela sem ga. Spoznala sem, da so na svetu še drugi, pripravljeni z menoj deliti svoje težave in molitev.

Za konec pa še posnetek flying nune:

:D  :D